Ciljni raziskovalni program
Št. projekta: V5-2255

Financerja:
Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije
Ministrstvo za pravosodje Republike Slovenije

Časovni okvir projekta: 1. 11. 2022 – 31. 10. 2024 (24 mesecev)

Predmet raziskovalnega projekta je analiza stavbnega fonda v lasti Republike Slovenije, v upravljanju Ministrstva za pravosodje ter v uporabi pravosodnih organov, ki je zaščiten po predpisih o varstvu kulturne dediščine. Izhodišče za nabor stavb za analizo je evidenca iz Dolgoročne strategije energetske prenove stavb do leta 2050 (D-SEPS 2050), kjer so iz celovite energetske prenove izključeni vsi tisti ukrepi energetske prenove, ki bi stavbi nepovratno spremenili lastnosti, videz, arhitekturni ali zgodovinski pomen.

Raziskovalni projekt temelji na premisi, da je prenova kulturne dediščine proces, ki zahteva čas, natančnost in vključevanje celotne ustanove. Po zakonu o varstu kulturne dediščine in po gradbenem zakonu moramo pred vsakim posegom v kulturno dediščino pridobiti kulturnovarstveno soglasje pri območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Prenova teh stavb namreč odstopa od klasičnih parametrov in zahteva posebno pozornost. Govorimo o skrbnem načrtovanju s kar največjo mero strokovnosti in izvirnosti. Za stavbe kulturne dediščine v Sloveniji na splošno velja pomanjkanje podatkov o pregledu stavb in njihovih varstvenih režimov, pri analizi možnih gradbenih posegov za stavbo pa prevladuje individualni pristop. Projekt tako izhaja tudi iz preteklih izkušenj, da predhodne analize stavb (kulturne dediščine) omogočijo preglednejše in obvladljivejše konkretne investicije v prenove.

Prenove stavbnega fonda so potrebne zaradi nujnih posodobitev, energetske prenove, zaradi sprememb pri delovanju ustanov, pa tudi zaradi potreb uporabnikov. Ob tem ne smemo prezreti zagotovljanje dostopnosti za funkcionalno ovirane osebe, ki zajema znaten del populacije. Dostopnost je v projektu obravnavana kot koncept, ki zahteva celovit pristop, od prepoznavanja potreb uporabnikov do iskanja ustreznih rešitev. Število ljudi, ki potrebujejo prilagoditve grajenega okolja in storitev ni zanemarljivo in narašča (EUROSTAT, 2021). Dostopnost za funkcionalno ovirane osebe do storitev pravosodnih organov pa je nenazadnje s sprejetjem zakona o izenačevanju možnosti invalidov postala obveza tudi za slovenske državne ustanove.

Analiza stavbnega fonda, ki je zaščiten kot kulturna dediščina z vidika omejitev zaradi varstvenih režimov in z vidika zagotavljanja dostopne kulturne dediščine za funkcionalno ovirane osebe bo zajemala načrtovanje metodologije, evidentiranje in iskanje uporabnih rešitev. Cilji raziskovalnega projekta so:

• Pregled stavbnega fonda v lasti Republike Slovenije, ki ga upravlja Ministrstva za pravosodje ter uporabljajo pravosodni organi z identificiranjem in sortiranjem objektov glede na stopnjo varstva kulturne dediščine. Poudarek pri pregledu bo na identificiranju in evidentiranju omejitvenih pogojev pri posegih - rekonstrukcijah stavbnega fonda.
• Glede na stopnjo varstva kulturne dediščine bodo pripravljeni popisi elementov kulturne dediščine in  na podlagi le-teh preverjena skladnost z registrom kulturne dediščine v okviru razpoložljivih podatkov in popisana morebitna neskladja.
• Evidentirala se bodo morebitna neskladja v zvezi s podatki o kulturno-varstvenih vidikih v prilogi B Dolgoročne strategije energetske prenove stavb do leta 2050 (D-SEPS).
• Za potrebe evidence NEPIS (nepremičninski prostorski informacijski sistem Ministrstva za pravosodje) se bodo pripravili opisi in glede na stopnjo varstva  dediščine, tudi slikovno gradivo za vnos v sistem.
• Določile se bodo omejitve, ki onemogočajo vzpostavitev primerne dostopnosti za funkcionalno ovirane osebe in druge omejitve, ki jih je mogoče določiti za potrebe prenov objektov, zaradi kulturno-varstvene zaščite posameznih objektov.

Partnerji v projektu

Urbanistični inštitut Republike Slovenije izvaja projekt z Geodetskim inštitutom Slovenije, ki bo sodeloval pri nalogah, ki so povezane z NEPIS ter v delovnem svežnju koordinacija in diseminacija projekta.

Vodja projekta: Vlasta Vodeb, Urbanistični inštitut Republike Slovenije

Z Urbanističnega inštituta Republike Slovenije sodelujejo pri projektu:
Franc Zakrajšek
Sabina Mujkić
Igor Bizjak
Nada Hozjan

Na Geodetskem inštitutu Republike Slovenije sodelujejo pri projektu:
Helena Žnidaršič
Miran Janežič
Tina Kmetec
Katja Oven

Kontakt:
Dr. Vlasta Vodeb, univ. dipl. soc. kult. in fil.
Urbanistični inštitut Republike Slovenije
E-pošta: vlasta.vodeb@uirs.si